nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Šest mesecev po Maastrichtu so zunanji in obrambni ministri desetih držav na srečanju v Petersbergu pri Bonnu potrdili, da so pripravljeni Zahodnoevropski uniji dati na voljo konvencionalne vojaške sile za posege, ne le v okviru kolektivne obrambe, k čemur jih zavezujeta peta člena bruseljske () in washingtonske pogodbe (NATO), temveč tudi - kar je bila velika novost - za humanitarne akcije ali evakuacijo državljanov, mirovne operacije ter vojaško posredovanje pri gašenju kriz z uveljavljanjem miru vred.
Toda Zahodnoevropska unija v nasprotju z Natom nima stalno dodeljenih vojaških sil niti razvejenega poveljstvenega omrežja, zato bi se pri operacijah, kakršne so napovedali v Petersbergu, morali opreti na nacionalne armade članic ter nekaj zametkov mednarodnih enot, med katere poleg Eurocorpsa sodijo še Eurofor (skupne kopenske enote za hitre posege iz, Italije in Španije, ki se jim je priključila še Portugalska, od katerih pa za sedaj deluje le glavni štab v Firencah),
Euromarfor (mornariške sile istih držav, ki pa prav tako obstajajo zgolj v štabnih dokumentih), mednarodna divizija s sedežem v Mönchengladbachu, ki lahko računa na po eno belgijsko, nizozemsko, nemško in britansko brigado padalcev z več kot 200 helikopterji, nizozemsko-britanske desantne sile, nemško-nizozemski korpus in, nazadnje, špansko-italijanske amfibijske enote. Najmočnejše sile lahko ponudi Eurocorps, ki v glavnem stanu v Strasbourgu resda ne premore kaj več kot 300 častnikov in bataljon vojakov, vendar pa lahko mobilizira več kot 60.000 mož močan armadni zbor, sestavljen iz posebej dodeljenih enot iz Nemčije,, Španije, Belgije in Luksemburga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani