nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Gledališče Raimunda Hogha je esejistično. Sicer v njem na poseben način zaživi tudi njegovo zaznamovano telo, vendar zgolj kot statična podoba, ki nase pritegne najrazličnejše asociacije, povezane s socialno-telesno stigmo in margino; zato ni naključje, da so teme Hoghovih performansov »odkloni« kot židovstvo, homoseksualnost, telesna drugačnost, socialna obrobnost, aids ipd. Hoghovo predstavo - esej gledalci predvsem prebiramo; ne doživljamo je toliko kot čutnonazorno prostorsko dejanje, temveč bolj kot zapis na njegovo površino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani