nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Prejšnje čase je svoje pripominjala še politika (zaradi premajhne »idejne osveščenosti« programov oziroma njihove domnevne komercializacije), a zdaj se v to ne vtika več; zdaj si kvečjemu kak namerno slaboviden vsevedež dovoli napisati pavšalno grajo, kakršno smo brali ob lanski prireditvi v Književnih listih: »Poleg zunanjega likovnega kiča je bil na knjižnem sejmu nenavadno močno zastopan tudi notranji, vsebinski kič. Slovenski založniki kar tekmujejo v tem, kdo bo izdal knjigo, ki se bo čim bolj približala nizki kulturi in malovrednim potrebam slovenskega polpismenega bralca«, in se mu žvižga, če ga resnica sproti postavlja na laž.
Ker kot zakleto: vsak nov sejem je tarnanja in malodušja (in lumpenintelektualne hudobije) sproti demantiral: s količino in z zunanjim videzom knjig, z bogastvom in natančnostjo informacij, ki jih posredujejo, kadar smo imeli opraviti s »poljudnoznanstvenimi« izdajami, z večdimenzionalno bogatijo notranjih
svetov in s suverenim lesketom jezika, ko je šlo za literaturo, izvirno ali prevedeno, in z dokaj hitro privado na nove, vzporedne medije in kakovostno ponudbo na teh, donedavna še neznanih področjih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani