nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Civilizacija, ki se je začela s spoštljivim pokopavanjem mrtvih, se je ob koncu drugega tisočletja po Šnajderjevem mnenju spustila na predcivilizacijsko raven.
Groteskno dogajanje na pokopališču (odlagališču, smetišču ...), kjer mafija s »svojimi« mrliči pripravlja uprizoritev Wagnerjeve romantične opere Lohengrin (1850), dokler na koncu vsi - mrtvi in živi, žrtve in rablji, umetniki in oblastniki - ne končajo pod ostrimi noži mogočne simbolne mesoreznice, pripelje avtor do pesimističnega zaključka, po katerem smo vsi »v« (kot je zapisal) in da je tolikokrat opevana svoboda vselej le »svoboda za zločin«.
V nemara tezno že kar preveč priostreni uprizoritvi, ki sledi cinični in sarkastični grotesknosti besedila z ekspresivno likovno podobo in nenavadno obsežnim in notranje nasprotujočim si glasbenim deležem (v katerem se menjavata novokomponirano zabavništvo v barskih songih ter izbrane Wagnerjeve arije po izbiri in v korepeticiji Hreljanović), so najopaznejše
vloge ustvarili (), (Karpuz), (), Kralj (Igralka), () in Berislav (Lohengrin).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani