nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Leta 1945 je bil imenovan za rednega profesorja na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (od 1965. tudi član SAZU), do leta 1960 je dajal prednost risbi in grafiki (še posebno izstopa niz motivov iz pariškega okolja iz leta 1950 ter grafični listi Mrtvi, Kronist, Goreči ptič in drugi z letnicama 1954, 1955), kasneje pa se je spet vrnil k slikarstvu - v olju, akrilu in pastelu je pripovedoval o temeljni življenjski resnici, o sklenjenem krogu rojevanja, bivanja in umiranja, večnega popotovanja od začetka h koncu. Vedno je poudarjal, da je alfa in omega vsega likovnega ustvarjanja temeljno obvladovanje risbe ... »prvi letnik glava, nato pa veliki akt«.
Tako je za sabo pustil obsežen opus - pejsaže Ptujskega polja z znamenitimi kurenti, ki so najprepoznavnejši simbol, alegorične prizore Apolona in Dafne, ribe Faronike, Kronista kot oživljenih ur brez kazalcev, zlovešče muzikante, enodnevne vešče pa skrivnostne like iz sveta nezavednega ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani