nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pa vendar, naj bo to še tako redko in kratkotrajno, se zgodi, da nekako obvisiš v tistem trenutku; včasih se to zgodi nežneje, včasih opojneje, včasih ostreje, a nikoli tako neizprosno in s tolikšno težo dokončnosti kot jeseni. Ne gre zgolj za bogastvo pejsažev, ki jih vidiš pred seboj; ne za drugačen biološki ritem; ne za umirjanje »živcev« ob hladnejših temperaturah. Svinčeni sarkofagi oblakov, po odpadajočem listju razlite mavrične, veter, ki drsi skozi črne filigrane mokrih vejic in pljuska ob mrzla pročelja hiš, plodovi, prastari simboli smisla - vse to zdaj samo »še je«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani