nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Grobovi, starejši od trideset, štirideset let, še nekako delujejo enotno tako po oblikah kamnov kakor vklesanih črkah, čeprav zato še ne tudi uniformirano. Nekje v šestdesetih letih pa je morala ponudnikom in povpraševalcem začeti delati preveč bujna domišljija. Takrat se pojavijo praviloma grde, nekako po sili dostojanstvene, a z vsemi proporci skregane tipografije, ki jih ne vidimo nikjer drugje na svetu razen na slovenskih nagrobnikih; nekakšne lovorjeve ali pušpanove ali kakšne vejice in prelomljene vrtnice, bodisi vklesane ali iz krivljenega železa; steklene ali zidane utice za svečke; v nekem obdobju postanejo popularni napisi, ki pripono družinskega svojilnega pridevnika (skoraj vedno -ovi tudi takrat, ko bi bilo prav -) ločujejo od priimka z vezajem; dandanes pa kromirane črke na serijsko prirezanih ploščah z omehčanimi robovi ‒ nekak tihi-dom postmodernizem ali kaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani