nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V nadaljevanju sodobni humanizem po drugi svetovni vojni oceni kot obupno oziranje za klasičnimi besedili, v prepričanju, da ljudi civilizirajo oziroma jih počlovečijo, kajti »kdor se danes sprašuje po prihodnosti humanizma in humanizirajočih medijev, bi pravzaprav rad vedel, ali še obstaja upanje obvladati sedanjo tendenco vedno večje posurovelosti ljudi... Latentna tema humanizma je torej pri ljudeh odpraviti surovost in njegova latentna teza se glasi: pravo branje napravi ljudi krotke.« Sloterdijk se nato sprehodi skozi Heideggerjevo razpravo o humanizmu, objavljeno takoj po koncu 2. svetovne vojne, in tudi njegov humanizem, »pastirstvo biti na jasi, ki je ta svet«, odpravi kot anahronistično ontološko pastirsko igro ter počasi začne nakazovati jedro svojega referata, ko formulira »epohalno vprašanje«: »Kaj še kroti človeka, če je humanizem kot šola človekovega krotenja odpovedal?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani