nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Koščena procesija slepega vitalizma je zazrta v svetišče večnega pogorišča, kjer so edina znamenja življenja neusmiljene vertikale večnih stražarjev. Izrazna moč take celote pa ne temelji na dramaturgiji pripovedi ali zgodbe, marveč zveni v povezavi z mogočnostjo osamele arhitekture kot živo materializirana dramatično-poetična inscenacija človeškega duha, odpirajoča pogled v brezno življenja - v temeljno vprašanje o ničevosti in večnosti, o smislu in nesmislu - z izjemno prepričljivostjo, ki je vase vsrkala vso umetnikovo eksistencialno obsesijo. Prav z njo pa med srečanjem z osuplimi gledalci učinkuje tudi kot razkritje njihove lastne usode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani