nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Za državo, ki si ni zmožna napisati zakona o kulturi, ni nič čudnega, da si ne zna napisati tudi zakona o knjižničarstvu.
Pravzaprav je igra, v katero so nehote vpletene slovenske javne knjižnice, igra posebne vrste: znani in neznani režiserji so se že kdo ve kdaj odločili, da jo bodo režirali v slogu tretjerazrednih telenovel - namesto usodnih zapetljajev in obratov zmeraj novi in novi drobni, ne preveč usodni premiki, a ravno prav razburljivi, da se zdi konec - srečen, seveda - tako rekoč na dosegu roke. Prevedeno v zdajšnje stanje tukajšnjih knjižnic se tole bere tako: predstavniki zveze splošnoizobraževalnih knjižnic (SIK) od časa do časa sebi, ustreznim ministrstvom, matični službi, posredno pa vladi in drugim odgovornim postrežejo z ne preveč rožnatimi podatki o kondiciji slovenskega knjižničarstva, zgodi pa se ali nič ali pa dobijo le novo obljubo, da je rešitev vseh njihovih težav skoraj že preteklost, da bo, skratka, razrešena v
najkrajšem mogočem času.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani