nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Vse je postavljeno v pretočen prostor, ki z drobnimi spremembami in osvetlitvami omogoča naglo menjavo prizorišč, od eksterierjev do napol ulice, napol dvorišča s klavnico na eni in vhodom v abstraktno stavbo na drugi; scenografinja predstave je. Režija je razgibala obrobje ljubezenskega vijaka, torej na rob komičnega dovolila stranskim in postranskim vlogam - kar je z odličnimi gosti okrepljeni igralski ansambel dobro izkoristil - ne da bi se pri tem izgubile brezizhodnost in zagatnost junakinjine situacije in vse bolj nevarna zagamanost njene okolice. Tako lahko v uprizoritvi vidimo kup komičnih miniatur, petja in plesa, celo rokohitrstva in kabareta, tanga in solo vložkov, pa, kot spomin na von Horváthovo izhodišče, tudi iz ljudske igre prepoznavno povzete skupinske plesne prizore.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani