nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V prvem, »klasičnem« delu, med drugim pospremljenim z Wagnerjevo in Vivaldijevo glasbo, s povezavo baletnih in sodobnoplesnih elementov »lovi življenjsko ravnotežje« na razpostavljenih rdečih opekah, medtem ko je na platnu predvajan video (tudi avtorjevo delo), v katerem plesalčevi udi, zlasti noge in stopala, učinkujejo nebogljeno in ranljivo. Drugi del je gibalno, zvočno in lučno postavljen v tehno ozračje, pri čemer se avtor poigrava z rejvanjem pred prosojnimi zasloni in za njimi ter se konča s prizorom, ko plesalec sedi na toboganu pred skorajšnjim spustom, medtem ko na platnu teče pospešena vzvratna projekcija že videnega videa.
Rdeči tobogan je nedvomno zanimiv prvenec, saj gre za sofisticirano eksplicitnost avtorjeve drugačnosti, in kljub iskrenemu, a patetičnemu besedilu - najšibkejšemu elementu v predstavi - je avtor učinkovito uporabil vizualne elemente, od luči () do zaslonov in drugih scenskih elementov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani