nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ti so enkrat bolj dekonstrukcijski, esejistični in statični, dosledno potujevani, replike izgovarjane ena mimo drugih, ponavljane, geste zablokirane, pogosto v napetem in kontradiktornem odnosu do govora in predloge, scena mračna, Sganarellov tobačni uvod v skoraj popolni temi. Takoj za takšnim radikalno modernim stoji študijski izlet v žanr komedije in komične stilizacije, da bi gladko prešli v nadrealizem wilsonovskega tipa s tipičnim in prepoznavnim horizontom; predvsem ta del je izpeljan čisto in domiselno, spektakelsko učinkovito in fascinantno, tudi duhovito, zlasti zaradi izčiščene kostumografije in scenografije Bjanke Ursulov in, ki ves čas sledita stilizacijskim lupingom, predvsem pa se posvečata duhovitim in pomenljivim detajlom. Učinkovita je tudi uporaba monitorja, na katerem gledamo odličen montypythonovski video o ženskah kot na tekočem traku; ob tem pa je monitor le eno od številnih sredstev, drugi je kabaretni nastop ali monološko branje dialogov z
didaskalijami vred, s katerimi izmika akterjem možnost neposrednega sporazumevanja; replike padajo v prazno, brez odziva, od medčloveških odnosov so ostali le še kopulacija ali nasilje, brutalno in histerično poseganje v drugega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani