nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zato se zdi, da bi bilo vendarle potrebno najti pot iz hermetične kloake na svetlo, v svetlobo, v kateri bi se tako uprizorjeni svet kot gledalčevo doživetje ugledala kot protagonista istega aktualnega sveta.
je kot Hinkemann mehak in nekako neizrazit, intimen, a brez adekvatne notranje intenzitete; kot da mu je umanjkanje plodilnih organov odvzelo tudi moč glasu, telesa, gibanja; je kot nezadoščena skopljenčeva žena, na trenutke razvratna, na trenutke zgrožena, z neko okroglostjo v glasu, ki bi morda morala biti ostrejša, natančnejša; je golšavi, hkrati intenzivno navzoč in nekako zviška oddaljen, preprost in poln v svoji pohoti, vendar nikdar banalen; je kot lastnik varieteja dekadentni manipulator, brez rezerve v svoji polaščevalski artikulaciji, izumetničeno grotesken v sprijenih grimasah, nekakšna pošast iz morastih sanj; Grad pa je kot trda Hinkemannova mati brez pritiklin materinskosti, kljubovalno nezadovoljena in cinično zavržena. Svet spačkov in izvržkov (kamor
se konec koncev uvrščajo tudi zagovorniki in razglaševalci socialnih in revolucionarnih idej oziroma programov v uprizoritvi) disciplinirano in na trenutke povsem razvneto predstavljajo še,-, Prebil, in.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani