nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kljub dramaturški konciznosti namreč predstava razpada v zaporedje ekscentričnih točk oz. monoloških nastopov, zlepljenih v epizodistično dramsko strukturo v glavnem ob pomoči glasbene opreme in na trenutke v svoji bizarnosti in močni tendenci po nihilistični drastiki čudno smešnih. Posledica vsega tega je perceptivna distanca in nekakšna utrujenost, dolgčas. To pa seveda ni več estetska kategorija: in gledalcu se uprizoritev izmakne iz polja estetskega v neko neopredeljeno cono, v kateri ni prisiljen niti z zanimanjem občudovati estetsko formulacijo uprizorjenega sveta (kot v Nalogi) niti se do nje opredeliti (kar je bilo potrebno v uprizoritvi Brechtovega Baala).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani