nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ena izmed atrakcij razstave v je, da na njej lahko prvič vidimo oba dela znamenitih Carpacciovih Kurtizan (okoli 1493-95; poimenovanje je tradicionalno in verjetno neustrezno, vendar tega problema jim tudi na beneški razstavi ni uspelo rešiti), spodnjega z obema figurama in številnimi simboličnimi detajli - Ruskin ga je imel za »najboljšo sliko na svetu«, kar pa več kot o delu pove o njegovem okusu - in zgornjega, ki ga danes hranijo v Gettyjevem muzeju. Ta na sprednji strani kaže krajino s prizorom lova, na zadnji pa tihožitje, pri čemer je krajina še vedno predvsem severnjaška. Da je na tem področju prednjačil, očitno potrjujejo tudi akvareli, ki jih je Dürer naredil na svojem potovanju v Benetke (in ki jih je nekaj mogoče videti tudi na razstavi), drugače kot v primeru akta in portreta pa se na tem področju severnjaki svoji smeri nikoli niso odpovedali; čeprav so upoštevali tudi beneške dosežke, je končno prav prek Elsheimerja v večini Evrope v 17. stoletju prevladala smer, ki je
temeljila na Altdorferjevi tradiciji in v kateri so beneški vplivi imeli drugotno vlogo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani