nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V prvem igralsko-človeškem segmentu je najprej neulovljivo, sublimno dekle, prepričljivo v nizkem letu nad zemeljsko površino in toplo v neustavljivi potrebi po bližini, medtem ko je v zadnjem dejanju presunljivo izkušena ženska, ki pred nami doživlja bolečino ob propadli ljubezni do Trigorina in propadu svoje igralske kariere; je takrat sesedlo bitje, razpadajoče navznoter, čeprav še ohranja zunanjo trdnost. V drugem segmentu pa je razdrobljen lik, sestavljen iz tisočih opravil, ki so v glavnem nepotrebna (natakanje, prižiganje, pobiranje, popravljanje, odmahovanje, vzdihovanje ipd.), in pozornost z njene karakterne črte preusmerjajo na nebistveno odrsko dogajanje; takrat je govorno ohlapna, z izrazitimi dialektalnimi napakami, ki delujejo moteče oziroma zaznamovano, in takrat njeno doživljanje pogreša elementarno energijo, katere prvi instrument je selektivnost. Poleg tega, da se v takih trenutkih razprši odrski karakter osebe, se takrat kaže tudi pomanjkanje izvirne dramatičnosti,
tiste, ki poganja dramsko dejanje v tek, in tiste, ki priteguje pozornost gledalca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani