nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Bržčas si ni težko priklicati v misli podobo nekoliko skrivnostnega Zoisa - govorili so, da je bil nekam čudaški - ki se kot, že skorajda romantik, vrača nazaj k naravi, hodi po vrhovih Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank, kjer trga rastlinje in ga odnaša v dolino, nato pa zasaja v domačem parku ali stiska v herbarij. Odrašča v bogati družini, ki ima v lasti nemalo rudnikov in fužin na Gorenjskem, preživlja dolge dneve na pri Jesenicah, v nekakšni postojanki na poti do botanično privlačnih Karavank, kjer se v Medjem dolu V Ridi še dvesto let za njim ohranja ime Gospodova koča, čeravno lesenjače, kjer naj bi »neki gospod nabiral rastline«, menda že dolgo ni več. Podobna dva ali tri planinsko-botanična pribežališča (pri Dvojnem jezeru v Dolini triglavskih jezer in na Velem polju) si postavi tudi v Julijcih, kjer prav tako skuša svoje naravoslovno sladostrastje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani