nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ko sem jo tistega sivega jutra zapuščal, sem bil srečen, da bom v naslednjem mestu najverjetneje neviden in se bom lahko predajal tistim rečem, ki jih ljubim in ki me prevzemajo - sencam večernih ulic, prizorom domačinov, ki posedajo pred cerkvijo, gostilniškim klepetom, žarenju robov plataninih listov v zahajajoči krogli sonca, robovom in vezem med stvarmi. Mirno, svobodno, ne pa v nekem otroškem notranjem strahu pred še bolj otroškimi baloni, ki od zunaj sicer samo zmočijo, znotraj pa lahko sčasoma pričnejo prekleto boleti. Pravzaprav sem imel izredno srečo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani