nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Uvodne Tomažičeve zgodbe so polne strašljive atmosfere, čudežno v mrakobnih jih preveva v celoti; dogajajo se silni umori iz strasti, vse počez divjajo razne prikazni in demoni, mrtvi se vračajo in živi slišijo pogubne klice mrtvih, cviljenje in zavijanje spremljevalcev smrti, vse je fantastično in nabito z neizrekljivim, z nečim, česar bralec ne more vedeti in razumeti, zato se avtor niti ne trudi s pojasnili.
Pripovedna kompozicija je napokana, takšna, da bo tisti, ki že ve, razumel - vsi drugi pa se znajdemo pred vprašanjem, kaj je tisto, kar goni in tako neizprosno pokonča junake, kaj se zgodi v vseh tistih fantastičnih preskokih, ki se dogodijo nekako samoumevno in brez pojasnil in razkrivajo neizbežno Usodo na delu. svet je soroden tistemu iz štorij o štigah in štrigonih, le da so te pojave tam manj usodne in hkrati nekaj, kar ima ime, obliko in zakonitosti, na katere se bralec lahko opre in zanese; ker fantastičen in čudežen literarni svet ni vsakomur jasen in ker
ni prav vsak znalec o nadnaravnih bitjih in coprnijah, ima z bralcem potrpljenje in ga uvaja, mu razlaga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani