nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ne verjamem, da bi lahko kak človek, ki bi se notranje soočil z vprašanjem lastnega konca, ostal neprizadet. In prav tako ne verjamem, da se kdo more povsem otresti negotovosti, ki diha iz temnega portala naše zadnje resničnosti: nihče ni obdarjen s tako puhlo glavo in topim srcem, da bi lahko z zabavljaštvom ali delovnimi obveznostmi napojil svojo podzavest do popolne pozabe smrti. Ali obstaja religiozna tolažba, ki bi človeka tako zelo pomirila, da bi komaj še čakal odhoda v onstranstvo, če se ne bi ob misli na smrt celo dolgočasil?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani