nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Upoštevajte, da sem za zdaj govoril le o neki vrsti živalskega in osamljenega, ki še ne ve, kaj je spolna zveza, veselje do pogovora, ljubezen do otrok ali bolečina zaradi izgubljene ljubljene osebe; toda že v tej fazi je ta semantika vsaj za nas (če že ne zanj ali zanjo) postala osnova določene etike: v prvi vrsti moramo spoštovati telesne pravice drugih, h katerim spadata tudi pravici do govora in mišljenja. Če bi naši sovrstniki te »pravice telesa« spoštovali, ne bi bilo poboja otrok v, ne žrtvovanja kristjanov levom v rimskem cirkusu, ne bi bilo bartolomejske noči in sežiganja krivovercev, tudi ne uničevalnih taborišč ali otrok, ki so delali v rudnikih, in ne bi bilo posiljenih žensk v Bosni.
Toda kako se je živalski (ali), ki sem ga omenil in ki je takoj razvil univerzalne pojmovne predstave, naučil ne le, da si določenih stvari želi, določenih pa od drugih noče, ampak tudi, da drugim ne sme prizadeti ničesar takega, kar ne želi, da bi drugi prizadejali
njemu?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani