nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
A po drugi strani je ta napeta in permanentna orfična pozicija zasuta z neselektivnimi nanosi nekakšnega paralelnega komentarja: z intelektualističnimi digresijami, s citatnimi intervencijami, z (ne)prepoznavno referencialnostjo. Ta hibridni položaj, ki bolj kot z uležano palimpsestnostjo nagovarja z neodjenljivim (in morda tudi ujedljivim) notranjim nemirom, je morda najbolje samoreflektiran v verzih v meni odmeva vse preveč stvari, da bi vam/ lahko ponudila samo eno maketo svojega življenja (74). Ta »izvorna« multiplikativnost pesniškega jaza ima za njegovo pojavljanje seveda globinske posledice: to je razpršen, bolje dislociran subjekt, ki je v nenehnem dialogu z različnimi lastnimi točkami gledišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani