nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Amerika je takrat spregledala, kolikšno hvalo in vero vanjo ji poje njen poet, ki se ji je ob vsem drugem nesprejemljivem predstavil na naslovnici zbirke v nesalonski drži in oblačilih. Prav tako so samo redki opazili, da je Whitman s svojim novim tipom izražanja ne le v vsebinskem, marveč enako odločilno v oblikovnem pogledu - s tem da je tradicionalni verz nadomestil s prostim oziroma z ritmizirano prozo - izzval svoje sonarodnjake, naj tudi v književnosti, kakor jim je bilo sicer omogočeno s pridobljeno samostojnostjo drugje, zavržejo preživete tradicionalne kalupe, prinešene iz matičnega sveta, in se »kakor silen ptič s svobodnimi perutmi,/ boder, sekajoč najširše nebesno prostranstvo,« podajo na svoje ustvarjalne poti. Walt Whitman si je nadel vlogo pesnika - glasnika, ki opeva čudež Zemlje, se sam poistoveti z naravo, z vsemi ljudmi in verstvi; izpove svoje bratstvo s Kristusom; se drugod vnovič umakne od religije in zaupa svoji
samozadostnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani