nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Med njimi ni slabega prispevka, omenimo pa lahko samo nekatere. Rogožin je zaznamovan s hkratnim uvidom in slepoto, Miškin (z njim je igralec dokončno povezal mariborsko obdobje z ljubljanskim) je božje navdahnjen, hkrati pa »idiotsko« neuvideven, je kot bebavo pripaden, humorno nevaren in gostobesedno zvit, vselej pa igralsko intenziven kot že v nekaj vlogah iz zadnjega časa, je kot general Ivolgin starčevsko zmeden in zabavno premaknjen, je kot Aglaja Jepančina izvijajoče zmuzljiva, čeprav zna njen pogled skupaj z besedami ostro zadeti, Nastasja Filipovna pa kot bunuelovski mračni predmet poželenja nenehno spreminja svoja naličja: nedolžen otrok, neomadeževana devica, razdajajoča se pocestnica, uhajajoča priležnica, vselej z bolečino na dnu, ki ne uide njenemu nadzoru; in njena lepa duša se v neki točki zunaj odra stakne z Miškinovo ter v chagallovskem letu zapusti ta svet, tlakovan z muko in obupom.
Dr. devetdesetletnik
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani