nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zato njihove zgodbe niso zgolj melodramatske mišelovke, temveč mreže, polne metafizične žeje in lakote. V tem so junaki Dostojevskega blizu junakom, v katerih se lahko prepoznavamo tudi sami: infantilno zapleteni in surovo otročji, obupno absurdni in nesmiselno desperatni, programatično brezvoljni in z voljo brez programa. Njihovi (naši) nastopi na osvetljeni eksistencialni rampi so vselej obsojeni na propad, pred katerim se ponuja rešitev v umiku v (bivanjsko) ozadje, kjer vendarle smo, čeprav izgubljeni v množici in prikriti v temi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani