nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Junak se nenehno zapleta med svetlobo in senco. Za trenutek stopi k morju, se okopa ali se sonči na hribu, že v naslednjem trenutku pa se mu zdi, da se stvari zapletajo, da ničesar ne razume, sveta ne obvlada in da je podrejen neki nujnosti, pogledu, ki ni njegov in ga nenehoma spremlja kot tretje oko.
O preteklosti, junaka romana Potapljanje na dah, ne izvemo ničesar.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani