nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Seveda gre za dva diametralna, v načelu konvergentna, protislovna likovna pristopa, ki notranji cerkveni prostor dopolnjujeta in nadgradita - oplemenitita s svojim delom - ali pa ga do temeljev izpraznita, zbanalizirata in raz-gradita.
Izjemno kultivirane in poduhovljene »rešitve« v Gnamuševih intervencijah v Celju, tako v odnosih barva, prostor in svetloba kot v ravnovesjih, ki jih dopušča arhitektura (zožitve platen v hodnikih, simetrija slik v odnosu do vdolbin in oken in zamikov sten, izjemni »avtorski« zarisi-risbe, ki nam razkrivajo slikarja v neslutenih osnovnih likovnih prijemih in občutjih), se zdaj predvsem zaradi etičnih in estetskih norm, ki jim pripadata oba slikarja, spet »nadaljuje« v Prančičevem delu v kostanjeviški cerkvi. In ni slučaj, da tako kot zagovarja visoki modernizem, ki s pravim moralizmom - moralnim »dogmatizmom« - postavlja normative za slikarstvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani