nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
A ko sem opažal (in potem zavestno sklenil), da prevod po formalni plati ne bo zrcalna slika izvirnika, sem se hkrati zavedal, da ga ne smem (in niti ne želim) razvezati v amorfno besedno gmoto in da tudi ne morem privoliti v nekakšno razvalovano ritmizirano prozo, ampak da moram (in hočem) v njem ohraniti urejenost, ki bo stroga, a manj utesnjujoča, ves čas razvidna, a zvočno in ritmično manj monotona; nekakšno sled forme torej in s tem že njeno razrahljanost, obvezujoč stik s tradicijo in hkrati opazen odmik od nje. Skratka, odločil sem se, da namesto rim uporabljam asonance, in to v istem zaporedju kot izvirnik, in da lahko dolžina jambskega verza niha med devetimi in trinajstimi zlogi, kar majčkeno razbija avtomatizem govorjenja, omogoča kdaj do kraja razviti misel in jo drugič zgosti v učinkovito odrezavost.
In zdaj se, kot zapisano, pol leta v »prostem« času ubadam s tem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani