nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Režiserki je uspelo njun odnos zmehčati in preliti s toplino - ves čas se objemata in crkljata in sta si res blizu -, peripetije Malega medota pa do konca napeti in jih zaostriti v drobne, nepretirane in nepretenciozne, konsistentno iz situacije izpeljane komične miniature, toliko bolj učinkovite, kadar kršijo osnovne vzgojne, na primer higienske zapovedi - tako se pospravljanja loti s ščetko za stranišča in se mimogrede ovije z navzočim papirjem. Vse je dopolnjeno in razgibano s songi in skladatelja, ki so otroško neposredni in enostavni, ravno prav se ponavljajo, da ležejo v uho, njihovo razumljivost pa še poudarja skandiranje, zlogovanje, počasnost in artikuliranost izvedbe. Bolj kot na spektaklskost, ki je v uprizoritvi zvedena predvsem na luč, ki čara toplino doma nasproti strašnosti gozda, stavi predstava na identifikacijo in neposrednost, na to, da je Mali medo otroški slehernik in da so njegove prve lekcije splošno zanimive.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani