nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kakor koli, vse se je začelo s premoženjskim sporom, s tisto potezo banskih dvorov, ki je bila uradno sprejeta zavoljo Beograda in Podgorice, a je najbolj prizadela Ljubljano, naše gospodarstvo oziroma imetnike zamrznjenega slovenskega premoženja na Hrvaškem - po dolgih medsebojnih peripetijah v pravem in tako imenovanem pogajalskem procesu so se naposled prebili do izhoda v labirintu sosedskih nesporazumov, kajpak z manjvrednim, obrabljenim in deloma na črno razprodanim premoženjem. V takem labirintu so namreč vsi kanali dobesedno prepojeni z zavistjo na eni ali drugi strani, z rivalstvom, ki se je pogosto zgostilo v iskanje grešnega kozla, in z zapletenimi miselnimi postopki pogajalcev, ki so pač morali igrati na karte politokracij svojih držav in so bolj v izraz nemoči kot doseženega soglasja prevečkrat napovedovali, da bodo (bi morali biti) vsi glavni nesporazumi med sosedama že zdavnaj rešeni - pred volitvami 1995.
Zato je tudi zadnjo napoved banskih dvorov, da bosta
premiera in 6. oktobra v Ljubljani podpisala premoženjski sporazum, treba jemati s primerno zadržanostjo, pri čemer ne gre le za dosedanje slabe izkušnje v pogajanjih, temveč da je Hrvaška povezovala svoj podpis z našo privolitvijo v hrvaško članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, naša stran pa, poenostavljeno rečeno, zlasti s sprostitvijo hrvaškega trga prodaji naših kmetijskih oziroma prehrambnih proizvodov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani