nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zgodovino je razumel kot postopni razvoj institucionalizirane človeške skupnosti, ki počiva na napredovanju znanosti in tehnologije ter politično-gospodarskih struktur v smeri proti demokraciji in univerzalni veljavi človekovih pravic ter svobodnemu trgu. Ali je človeštvo res spet enkrat prispelo do zadnje točke v razvoju organizirane skupnosti in ga čaka le še postzgodovinsko obdobje, izpolnjeno zgolj z upravljanjem, se pravi z vztrajanjem pri isti ravni, brez bistvenih kakovostnih preskokov, brez tistega rodovitnega in nujnega premikanja, ki je prvi pogoj zgodovine? Ali bo prihodnost potemtakem zgolj nezanimivo uradništvo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani