nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Njena pozornost velja pregnancem, brezdomcem, tistim, ki so jih oropali najožje domovine, in tistim, ki se ne pustijo vpeti v rutino in mehanizme.« Vse to ji je uspelo v njenem krajšem proznem delu Nenevarno, prosim (1970), v romanih (Sveti/1973, Sprememba ali Uničenje otroka in drugih oseb/1977, Valerie ali Nevzgojeno oko/1986, Najožja domovina/1995, Kukavičje dete ali Kar sem ji na vsak način še hotela povedati/1998), v zbirki zgodb Sončni vzhodi, sončni zahodi (1984), v knjižici Enkrat glasno in narobe zapeti (1986), opremljeni z avtoričinimi ilustracijami, v radijskih igrah in esejih. V njih se vedno giblje med sedanjostjo in preteklostjo, med staro in novo švicarsko domovino, kjer stalno živi že od leta 1952, pripoveduje v podobah, ki kažejo na lomljivost sveta, in poudarja mnogopomenskost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani