nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Vsak udarec je bil dober, pa čeravno je kamen udarjal tudi po moji roki, in zdelo se mi je, da iz moje roke teče kri, a sem jo tolkel, tako tolkel, a je še vedno otresala in ni šla z moje roke in živela je, a udrihal sem po njej, kamen je bil ves krvav. In videl sem, da je že brez glave, le v krvi migetajoča zdrobljenost, a tolkel sem, ker je še vedno otresala, ni spustila moje roke, spustil pa sem kamen, pljusknil je v vodo, in strgal sem jo, pa še vedno čutil, da je tam in trgal sem kožo s svoje roke, čeravno je belouškino telo opletalo na tleh okrog svoje lastne razmrcvarjene glave. In ni bilo mogoče vedeti, katera kri je njena in katera moja, tam na betonu okrog zdrobljene glave, in tudi moja roka je bila kot belouškina razbita glava, kot da jo še vedno stiskam in tolčem, a me ni bolelo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani