nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
In visela je v zraku kot otrpla palica. Toda ta palica je zanihala v zraku in me udarila v obraz, gladek, hladen, močan švrk po obrazu; in spet je olesenela in ponovno udarila, poči, švisne prek, spolzko, hladno, in jaz nisem več čutil, da stojim na tleh, le v rokah, med prsti njen kadarkoli izmuzljivi vrat, in zdelo se mi je, da ne zmorem več, toda tedaj se osvobodi in ponovno oleseni, tokrat pa ni udarila v obraz, temveč se mi je ovila okrog roke; na moji goli roki njeno ovijajoče se, spolzko, bičajoče telo; stekel sem proti bazenu, rešiti se kako, rešiti se nje, drvel sem, vendar nisem čutil sebe, le svojo roko, njeno telo, ki je ovijalo mojo roko, tisto ogabno utripanje, polzenje, sunke, stiske; in zaman sem se je otepal; če bi jo vrgel v bazen! a kako naj jo strgam z roke? Z drugo roko?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani