nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:



Začel sem brati počasi in slišal sem svoj glas kot odmev nekega drugega glasu, ki je govoril v moji notranjosti. Po treh verzih je nenadoma vdrl v jamo glas prazgodovinske piščali, vetrc je prinesel podobe, ki so bile že leta in leta zakopane v moji podzavesti: zaslišal sem šolski zbor iz Komotiníje in drdranje nočnega vlaka skozi moj spanec v hiši blizu železnice, zagledal sem mesec med vejami figovca, dvorišče in, na katerega je bila pritrjena sekira - njeno rezilo se je bleščalo v mesečini - zaspano šolo blizu Panthrakikósovega igrišča, na katerem igrajo nogomet moji sošolci in imajo luno za žogo, poškodovano mošejo in turško pokopališče, glasbeno šolo v bližini javnega kopališča (spomnim se dneva, ko je neka moja sošolka, ime mi je ušlo, igrala na klavir Na valovih Donave), stavbo, na kateri je pisalo PTT (pošta-telegraf-telefon); vse skupaj zgolj prizori s popotovanja, ki se je že zdavnaj končalo, zdaj pa se je vračalo k meni kot zvok iz prazgodovine, spreminjal je v prah vse te skrite in ukradene reči, ki so se za krajši čas pokazale očem, nato pa spet poniknile. Kdo, kaj, kdaj, zakaj?



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA