nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Seveda ni vprašanje, ali ima prav ali ne, ali ima pravico do takega početja, prav tako ni namen tega pisanja »post festum« preverjanje (ne)uresničenosti njegovih napovedi, le čudnega občutka se ni mogoče znebiti, da so nekatera dramska besedila/predstave izbrane zgolj kot eksempli, ki avtorju dnevnika pomagajo, da lahko pripoveduje o nekih drugih, zanj relevantnejših ali vsaj izzivalnejših zgodbah, kot pa je tista, ki se odvija na različnih odrskih deskah preljube nam deželice pod Alpami.
Na tem mestu - ko stroka, zavezanost logiki predmeta obravnave, torej dramatike in gledališča, prestopi v širši medaticijski modus, katerega zavezanost gledališkemu dogodku se rahlja - pa se seveda končujejo tudi kritiške kompetence podpisanega. Povedano drugače, odpirajo se vprašanja, ki jih je mogoče presojati z drugačnimi merili, a vsekakor takimi, ki nas vodijo stran od »radostne Talije«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani