nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kadar so te dnevniške zastranitve stvar zasebnosti in intime, so še razumljive, saj gre vendarle za dnevnike, osebne izpovedi, notranji angažma, a kadar se loteva družbe in predvsem njenih anomalij, se spremeni že sam slog pisanja, kaj šele njegova asociativnost. Iz vseskozi natančnega, iskrivega popisovalca gledaliških skrivnosti, ljubeznivih in anekdotičnih marginalij, ki spremljajo ta posel, se prelevi v politično profiliranega kolumnista, ki neusmiljeno obračunava s svojimi drugače mislečimi in delujočimi oponenti. Seveda ni vprašanje, ali ima prav ali ne, ali ima pravico do takega početja, prav tako ni namen tega pisanja »post festum« preverjanje (ne)uresničenosti njegovih napovedi, le čudnega občutka se ni mogoče znebiti, da so nekatera dramska besedila/predstave izbrane zgolj kot eksempli, ki avtorju dnevnika pomagajo, da lahko pripoveduje o nekih drugih, zanj relevantnejših ali vsaj izzivalnejših zgodbah, kot pa je tista, ki se odvija na različnih odrskih deskah preljube nam
deželice pod Alpami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani