nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Z enako zavzetostjo se loteva velikih del železnega repertoarja (in mimogrede popiše še vse prejšnje uprizoritve tega istega dela na slovenskih odrih, se kritično dotakne tedanjih režij, interpretacij in prevodov) kot bulvark in cenene zabave, blizu so mu tuja in domača dela, klasika in moderni opusi ustvarjalcev druge polovice dvajsetega stoletja. Vsako gledališko delo mu zbudi celo vrsto metafor, pred bralcem razpre celovit svet, popisan v jeziku, ki še obvlada vse tri dimenzije lastne pojavnosti: sintaktično, semantično in pragmatično (tudi v tem se razlikuje od nekaterih mlajših »kritikov«, ki obvladajo predvsem afektacijo in promocijo samih sebe, manj kritiški predmet, ki ga popisujejo).
Smisel sporočila Predanovih gledaliških dnevnikov pa ni samo v samem gledališču, njegovi čarovniji, magiji, zavzetosti in ekstatičnosti (ki so nenehno predmet Predanovih zavzetih esejistično-dnevniških variacij), marveč v kontekstu, ki ustvarja gledališče in v kontekstu, ki ga ponuja
(včasih tudi vsiljuje) gledališko življenje drugim sferam kulture, tudi civilizacije en bloc.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani