nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V članku, ki je bil v Delu objavljen zadnjega septembra 1997, je zasebnega tožilca zbodlo več navedb, med drugim, da gre za primer denacionalizacijskih prevar v Celju, da je bila stavba, ki je predmet vračila, v obupno slabem stanju in predvidena za rušenje, že leta 1973 pa prodana občini. Zbodel ga je tudi zapis, da je šlo za kakšnih tristo let staro razpadajočo hišo, po zaslugi spomeniškega varstva v letu 1988 povsem prenovljeno, prepoznal pa se je tudi v zapisu, da gre za pridobitništvo nekaterih, ki so v denacionalizaciji bržkone videli tudi svojo priložnost za skorajda legalno goljufanje države in to »z dedovanjem že prodanega stanovanja ali tudi s prikrivanjem pravega datuma smrti sestre lastnice (obsojene zaradi sodelovanja z okupatorjem), ki je 'morala' kar dvakrat umreti (v uradnih dokumentih, s katerimi so uveljavljali zahtevek, enkrat piše, da je umrla 1. 8. 1945 in drugič, da je umrla 10. 5. 1946), zato da bi bil denacionalizacijski zahtevek kar najbolj
prepričljiv, upravičen«.
Kot je v svojem zagovoru pojasnila, je podatke črpala iz zajetne dokumentacije, zaradi denacionalizacijskega zahtevka oziroma vračanja poslovno stanovanjske stavbe na Linhartovi 8 v Celju pa so povzdignili glas predvsem stanovalci in najemniki v hiši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani