nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ko je vendar toliko stvari, v katere je vsak zase že vpleten, ki so že del njegovega življenja ali pa se ponujajo, da ga sprejmejo kot »akterja«: bolj ali manj suverenega in zadovoljnega s svojim mestom, pa vendar soudeleženega.
Seveda je tudi tisti, ki z obiskom predstave pristane na to, da bo gledalec, vselej soudeležen: čustveno, intelektualno, ali četudi zgolj kot spremljevalec prijateljice, ki ga je pripravila do takšnega načina preživetja večera, ker je sama dovolj navdušena, da se vselej »potopi«. A tudi ob največjem navdušenju je tu vselej bariera: famozna rampa, ki gledalca loči od igralcev, tista meja med publiko in odrom, ki je - kot je bilo neštetokrat poskušano v zadnjih desetletjih novih uprizoritvenih načinov - ni mogoče zrušiti, niti če gledalce vlečemo na oder in jih silimo plesati, če jim igralci sedajo v naročja in šepetajo na uho, če jih vodijo skoz hodnike, kjer jih »vpletajo« v nepričakovane dogodke, niti če z
»interaktivno« maniro, ki se je pojavila v zadnjih letih, od njih zahtevajo, da sami izberejo nadaljevanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani