nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ko ob žoltenju listov in zadnjih spravilih občutimo mehko nostalgijo, nezavedno povezano s strahom pred zimskimi mrazovi, smo namreč bolj kot katerekoli druge čase vpeti v naravni red in potek stvari, najbolj dozoreli in bistrovidni v svojem minevanju. A vemo tudi, da nas, če bo šlo po sreči, za nekaj ovinki hvalabogu že spet časa tista sitna in ljuba »pomladna utrujenost«.
Ko torej v teh »poznoletnih« dneh kar naprej omenjamo jesen, se lahko tolažimo s tem, da ne stresamo običajnih puhlic o vremenu, ampak da se nas je dotaknilo nekaj »višjega«, povsem enostavnega in hkrati zmerom nanovo nedoumljivega, nekaj, kar so občutili tudi mnogi besedni mojstri in otožno lepo izrazili namesto nas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani