nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Bolj skrivnosten je v pesmi Jesen 1940, ki je vsa nekako temačno preroška in se konča: »Jesenski veter poteguje, / nebo se tiho približuje, / odpira se prepad«. ( pa na primer pravi: »Nebo je kakor brajda se razpelo / nad naše zemlje težki, zreli plod.«) Ljuba mi je tudi Rdeča pesem, ko na pogled brezosebno registrira vidne zaznave iz rusastega sveta (»Jutranji gozd rdečo sapo diha, / koruzni storž luščine je napel«), in nekaj kristalno čistih stihov najdevam v še zgodnji zbirki A. Hči spomina, kjer pravi »Jesen je pesen in smrtni sen, žetev in žrtev časa«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani