nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Resnici na ljubo bi lahko še pred nekaj leti na zadevo gledali precej pomilovalno, češ da gre za umetno ohranjanje življenjskih funkcij preživele tradicije, vendar se danes zdi, da je obdobje največje krize že mimo; navsezadnje pa imamo pri nas bore malo tradicij, ki bi res kaj veljale. Tudi tokratni bienale v določeni meri izpostavlja problematiziranje grafične umetnosti in skuša s teoretičnimi prispevki v katalogu postreči z nekaterimi »dokazi« o vitalnosti in relevantnosti tovrstne produkcije, kot da bi bila zunanja struktura medija in njegova aktualnost forme res bistvenega pomena za prepričljiv umetniški izraz; če se ne strinjamo z izključno prevlado invencije, manipulativnosti in rokohitrskega iluzionizma spektakla, se zdi tovrstno argumentiranje odveč.
Predstavljenih avtorjev - nacionalni selektorji so imeli letos povsem odprte roke pri razpolaganju z razstavno površino - je preveč za detajlno analizo, nedvomno pa predstavljajo
soliden prerez današnje grafične ustvarjalnosti, čeprav tovrsten, nekoliko anahronističen nacionalni izbor seveda ne more zaobjeti resničnega obsega in kvalitete produkcije niti v svetu niti v posameznih državah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani