nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V sklop pesnikovi smrti sledeče recepcije njegove poezije je treba prišteti daljšo pesnitev v spomin na, ki jo je leta 1849 napisal nemški kranjski pesnik in znanec Anastasius Grün ( ga v nemških pismih po slovensko imenuje Zelenec), ki je sodil k tedaj najbolj uveljavljenim literatom. Če odštejemo v pričujoči publikaciji prav tak objavljeni leporečno slavilni nemški nekrolog (o takih tekstih je imel samokritično hudomušni vedno svoje ironično mnenje) izpod peresa pesnika in poznejšega šmohorskega dekana, ki pa je lahko izšel v celovški reviji Carinthia šele leta 1851, je bil najbolj afirmativen odmev zapis o kot prvem klasiku slovenske literature v reprezentativni publikaciji v več delih Die österreichische Monarchie in Wort und Bild (Avstrijska monarhija v besedi in sliki), Koroška in Kranjska, str. 422-444, ki je izšla na leta 1891. Poleg teh v pričujoči knjigi objavljenih dokumentov opozarja na sledečo dokaj obširno recepcijo Franceta na nemškem prostoru, v kateri so med drugim
ob koncu prejšnjega stoletja sodelovali Penn, Pace-Friedensberg, Germonik ali Edward Samhaber (ponatis njegovih prepesnitev Prešernovih poezij iz leta 1880 bo letos predvidoma izšel na).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani