nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Še najustreznejša pripomba na take želje je, da bi si morali nezadovoljni gledališčniki pač pisati kritike sami, saj najbolje poznajo delo v gledališču od znotraj, še učinkoviteje pa bi morda to po njihovih navodilih počela gledališka služba za PR. Potem bi morda bili vsi zadovoljni: ustvarjalci, ki bi v kritikah prebrali tisto, kar si želijo slišati, kritiki, ki bi lahko pisali o tistem, kar jih resnično zanima (če jih sploh kaj razen dajanja kritiških sodb), uredniki, ki jim ne bi bilo treba poslušati težavnih reakcij tako kritikov kot njihovih nemočnih žrtev, in tudi bralci - le da bi morda prehitro zavladal nevznemirljiv dolgčas ...
Iz navedenega pa je najlepše videti nekaj, namreč da gledališče po eni strani delo kritika in njegovo osebo mistificira, saj mu pripisuje zmožnosti, ki jih po definiciji nima, po drugi strani pa njegove sposobnosti in osebnost reducira do popolne ignorance, saj ob tem, ko nima gledaliških talentov, menda nima
nič upoštevanja vrednega ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani