nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zgolj razmišljati o predstavi je sicer mogoče, toda na kakšnem drugem mestu, ne v dnevnem časopisu, ki terja (bralci pa pričakujejo) kritiško mnenje, oceno in sodbo (sodbo imajo praviloma celo najraje, najsi gre za urednike, bralce ali neprizadete gledališčnike). Le malo je predstav, ki omogočajo tehten esejistični premislek, podoživeto refleksijo ali poetično meditacijo, pri večini se je namreč potrebno ustaviti pri njihovih nedoslednostih in napakah, ki tak učinek oziroma reakcijo onemogočajo. Strah pred sodbo je sicer človeško razumljiv, profesionalno pa neutemeljen: javno delo s stališčem ima pravico do javnega odziva s stališčem; navsezadnje na predstavo reagira tudi publika (pri nas navadno mlačno in neizrazito), pa gledališče tako reakcijo pač vzame nase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani