nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Hkrati pa enako kritiki kot tudi gledališčniki vedo, da gledališke kritike že naslednji dan nihče več ne bere, čez leta pa, če jo po naključju kdo izbrska iz zaprašenih časopisov, ne učinkuje več s svojo sodbo oziroma mnenjem, temveč zlasti z objektivnimi podatki, ki so zajeti v njej (torej z morebitnim opisom predstave, njenega doživetja oziroma občutij, sintetičnimi sklepi ali lapidarnimi zarisi uprizoritvenih ideologij), in s svojo literarno, esejistično ali strokovno vrednostjo. Brez tega segmenta je kritika čez čas mrtva, nema in jecljajoča priča nečesa, kar je bilo nekoč resnično živo.
Kljub temu pa je argument »večne sodbe«, ki sije iz kritike tistega dne, ko je objavljena, neovrgljiv.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani