nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Nasploh poskuša Auster napeljevati na karseda široko paleto umetniških praks; med drugim postavi Celio v glavno vlogo remaka Pabstove neme iz leta 1928, s čimer naj bi še dodatno simboliziral njuno usodno, a kratko in nenavadno razmerje, pri tem pa poskuša lahkoverno demitizirati pomen Louise, za katero je že izjavil, da je nezamenljiva (»There is no Garbo; there is no; there is only Louise!«).
Austerjevo preigravanje bi morda še učinkovalo, če bi se iz Celijine vloge v zgodbi vsaj rahlo ponorčeval, ker pa misli strogo resno, ostane poseg seveda smešen ali vsaj banalen, tako kot »dvoumni« konec, za katerega ne vem, koga lahko impresionira. na mostu lahko rabi le za učno lekcijo iz slabe, okorne režije, zmedenega timinga in grotesknih sekvenc, med katerimi je kratko malo treba omeniti tiste z »grozljivim«, »misterioznim« in »sadističnim« doktorjem Van (Willem Dafoe), ki poskrbi za večino (nehotenega) krohota.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani