nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Razen tega pa knjiga sama že spočetka izzove vprašanje, kakšnega bralca pravzaprav predpostavlja avtorica? Od začetka do konca se namreč premika med neposredno pripovedjo v prvi osebi, ki spričo zaupnega tona zbuja podobno zasebne odzive beročega, in umiki v informativno-zgodovinsko, skorajda poučujočo pripovedovalko, oboje pa, kakor da priča o avtoričinih prizadevanjih, prodreti v srčiko preteklosti naroda, v katerega se vrašča, a bi obenem nekako kronicistično želela o njem kaj koristnega povedati tudi svojim manhattanskim prijateljem in nekdanjim službenim strankam, katerim svojo novo bivanjsko lokacijo najlažje približa, če pove, da je umeščena nedaleč od Benetk in nekaj ur vožnje z avtom od ali Münchna proti jugu. Prehodi od splošnega k posamičnemu so izpeljevani z asociacijami in tudi s fragmentarno zastavljeno obliko: pisateljica med razmikom dveh odstavkov predahne in njena misel se preseli drugam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani